SIBIRSKA CEDRA - med mitom in resničnostjo SVT1480

Avtorici: Mojca Teršek in Bara Hieng

O knjigi

To je knjiga o najlepšem delu našega planeta – o »speči deželi« Sibiriji in njenem skrivnostnem dragulju – sibirski cedri. Tudi če je kaj v knjigi podobno pravljici, naj bralec to bere kot resničnost. V Sibiriji so meje med resničnostjo, pravljicami in miti zabrisane, tako kot so zabrisane meje med časom zdaj in nekoč. Ljudje potrebujemo pravljice, potrebujemo sanje, hrepenenje in ljubezen. Sibirija je neskončna dežela, kjer se stepe, reke, jezera, tajga in močvirja razprostirajo med mogočnimi gorami in se zgubljajo v severnih morjih. Vso lepoto pokrajine lahko opiše le ena beseda: neskončnost. Tu se tišina, mir in absolutna harmonija odslikavajo v podobah, ki za vedno ostenejo v duši.

Lepota narave se odraža tudi v ljudeh, ki v teh prostranstvih živijo. Harmonija ljudi in dežele se odraža v bogastvu in širini duše, v besedah, občutkih in čustvih. Sibirska cedra, naše sveto drevo, je pognala svoje korenine tudi v slovenski zemlji. S to knjigo bodo ljudje prepoznali svoj izvor in svoje poslanstvo. Želim, da prepoznajo tudi svoje notranje bogastvo, in da jim podobe »speče dežele« obogatijo življenje. Sibirska cedra pa naj nosi slovenskemu narodu mir, zdravje in srečo.

Vladimir Aleksandrovič Egorov

Sibirija je srce velike in mogočne dežele Rusije. Očara te s svojo lepoto, veličastno naravo, čudovitimi gozdovi in neskončnostjo. V cedrinih gozdovih živi duša Sibirije, duša velike Rusije, tu so korenine slovanske duše. Tišina tajge hrani spomin na naše prednike, ki skupaj z duhovi narave živijo v času, ki je v neskončnosti te čudovite dežele večnost. Izkušnje naših prednikov, izjemno bogastvo narave in absoluten mir – vse to je čudežen napoj, ki ozdravi telo in dušo.

Viktor Mihajlovič Ševcov

PODOBA

Cvetovi dehteči v zraku,

rosne kapljice brezinih listov

reka, ki se ji nikamor ne mudi,

se mehko zrcali v bregovih.

Trepet trav in pesem ptic,

sončni žarki skozi trepalnice,

resnična radost prebujenja –

v prečudovito podobo narave.

Zeleno ogrinjalo travnikov,

ples metuljev,

nebo preganja oblake –

in čopič nariše podobo.

Okvir postaja utrujen

od skrivnosti belega platna,

barve žarijo

in prosijo dušo k spokoju.

Ljudmila Konjušuhina