Tudi če je brezžično omrežje dosegljivo povsod, so področja, kjer so težave z delovanjem. Dosežene hitrosti so nizke, izgubljamo dostop v internet, saj povezava ni stabilna ali ste naveličani, da morate vse pogosteje izklapljati usmerjevalnik iz električnega napajanja, da se ponastavi. Najprej razmislimo, ali tam brezžično omrežje potrebujemo, nato pa lahko nekatere probleme rešimo s spremembo nastavitev usmerjevalnika, novim mestom zanj ali v skrajnem primeru s popolnoma novo zmogljivejšo opremo.
Z omrežji Wi-Fi so križi in težave, odkar so jih iznašli. Način komunikacije, dejansko polovična dvosmerna povezava, ko ena naprava govori, druga posluša in obratno, ter omejen doseg signala prej ali slej povzroči slabo voljo. Obljubljena hitrost v omrežju (pasovna širina), ne pomeni, da bo tolikšna na voljo vsakemu paru naprav, ki komunicirajo, temveč je skupna vsem. Če jih je na primer deset, se vse v istem trenutku »pogovarjajo« z usmerjevalnikom (router) in imajo enake zahteve po hitrosti prenosa, vsaka razumljivo povedano dobi desetino pasovne širine (in temu pripadajočo hitrost). Naprave, ki so sočasno v omrežju, vse v istem trenutku skoraj nikoli ne pošiljajo podatkov in vse tudi ne potrebujejo visokih hitrosti. A če jih je 30 ali celo več, je večja tudi verjetnost, da jih bo več sočasno obremenjevalo omrežje.
Misija izboljšanja delovanja brezžičnega omrežja
Preden se lotimo reševanja, moramo raziskati in ugotoviti, kje je problem. Uporabimo lahko mobilno aplikacijo Wifi Analyzer na pametnem telefonu. V prostoru in v realnem času kaže moč signala, na katerem kanalu deluje usmerjevalnik ter moč in kanal bližnjih omrežij. Predvsem slednje je pomembno. Motnje, te pa vplivajo na hitrost prenosa, so lahko večje, če omrežja delujejo na istem ali bližnjih kanalih, ki se med seboj prekrivajo. Kadar opazimo prekrivanje, spremenimo kanal, na katerem deluje naše omrežje.
Opazili bomo še nekaj. Moč signala oslabijo stene. Koliko, je odvisno od debeline in materiala iz katerega so, pa tudi, ali jih signal seka pod pravim ali ostrim kotom. Če pot signala prek stene ni pravokotna, je razdalja, ki jo mora »prebiti« signal, daljša in zato je oslabitev signala višja. Steklene stene niso problem, morebitne kovinske prevleke ali mreže v steni pa lahko signal blokirajo. Pomembno je tudi, ali se na poti signal odbija od sten, kajti »refleksije« lahko oslabijo ali ojačajo signal. Ker ne moremo podirati sten ali jih narediti iz materialov, ki ne vplivajo na pot signala, lahko le postavimo usmerjevalnik na drugo mesto in preverjamo, kako to vpliva na moč signala povsod tam, kjer ga potrebujemo.
Sprememba mesta obstoječega usmerjevalnika
Izboljšanje delovanja brezžičnega omrežja lahko dosežemo že z majhno spremembo mesta usmerjevalnika. Najboljše je, če je ta čim višje in obrnjen v prostor, saj se signal v tem primeru najboljše širi po prostorih. Preizkusimo lahko tudi različna mesta brezžične naprave (na primer delovno mesto s prenosnikom), da najdemo optimalno mesto obeh.
Kar zadeva ovire, lahko na primer poskusimo prestaviti brezžični usmerjevalnik tako, da bo stal na mestu, ki ga uporabniki bolje »vidijo«. Pri tem je lahko težava v tem, da niso okras domačemu pohištvu, saj škatla s tremi antenami ni ravno oblikovalski dosežek, ki bi ga radi kazali gostom. In zato ga radi skrijemo na mesta, kjer ni viden. To pa velikokrat tudi pomeni, da ga ne vidijo tudi naprave, ki naj bi z njim komunicirale. Če boste hoteli dober sprejem, bo treba skleniti kak kompromis. Usmerjevalnikov tudi ne postavljajte v bližino elektronskih naprav, kot so na primer televizijski sprejemniki, naj ne bodo blizu večjih kovinskih predmetov, kot so radiatorji ali kovinske omare, težava so lahko tudi akvariji, ogledala, mikrovalovne pečice, lučke in še kaj. Ko se odločate, kam ga postaviti, naj bodo ti predmeti kar se da daleč stran.
Lahko pa si omislimo repetitor brezžičnega omrežja. Pri njem je pomembno, kam ga postavimo, saj mora hkrati dobro sprejemati signal usmerjevalnika, s svojim signalom pa pokriti prostor, ki ga ta ne doseže. Če je predaleč od usmerjevalnika, se nam lahko pripeti, da je njegov signal sicer močan, vendar bo hitrost prenosa podatkov nizka. Prav tako ni dobro, če sta preblizu. Tu pridejo prav aplikacije za merjenje moči signala in dejanske hitrosti prenosa podatkov. Omenimo še eno. TamoSoft Throughput Test je aplikacija, ki poleg hitrosti prenosa poda še nekatere druge podatke o delovanju omrežja, ki pomagajo, ko se lotimo iskanja razlogov, zakaj omrežje ne deluje tako hitro, kot želimo.
Kaj so prepletena »mesh« omrežja
Do nedavnega smo težavo z dosegom reševali z nakupom več brezžičnih točk, le te pa nastavili, da v prostor oddajajo omrežja istega ali drugačnega imena. Na ta način smo sicer vsak kvadratni centimeter lastnine, pa še kaj sosedovega, pokrili s signalom, nismo pa rešili druge plati težave, to pa je zagotavljanje optimalne hitrosti prenosa podatkov, da odpravljanja motenj med signali na istem ali bližnjem frekvenčnem kanalu niti ne omenjamo. Z drugimi besedami, prav veliko nismo storili. Naprava, ki je povezana na najbližjo dostopno točko, se je drži kot pijanec plota. Šele, ko izgubi njen signal, poišče drugo, pa čeprav bi morda hitrejši prehod pomenil, da ne bi prišlo do padca prenosnih hitrosti ali celo prekinitve povezave.
V porazdeljenem omrežju ni potrebe po osrednjem vozlišču ali v luči brezžičnega omrežja ene dostopne točke. Več jih je, so enako zmogljiva, med sabo povezana in se znajo »pogovarjati. Dejali boste, da je to enako, kot če bi postavili več točk, ki oddajo omrežje istega imena. Vendar ni. V porazdeljenem omrežju si vozlišča (dostopne točke) med seboj predajajo povezane naprave. Bodisi, ker je na točki preveč in se hitrosti prenosa podatkov znižajo zaradi tega ali ker je v dosegu naprave točka, ki jih lahko nudi močnejši signal in posledični višjo hitrost. Omrežje ni razdeljeno na dve ločeni (2,4 GHz in 5 GHz), saj zna razporejati naprave med njima glede na njihove brezžične zmogljivosti. Samodejno, ne da bi se uporabnik tega zavedal. Na voljo sta sicer dve arhitekturi porazdeljenega omrežja. Omrežje popolnoma enakovrednih naprav, v katerem je vsaka točka hkrati internetni usmerjevalnik ali omrežje, kjer je usmerjevalnik ena, medtem ko so druge njeni sateliti. Neodvisno od tega se med seboj ves čas pogovarjajo in optimizirajo delovanja omrežja, tako da iz perspektive delovanja in učinkovitosti z vidika uporabnika večjih razlik med njima ni.
Dobro je vedeti
- Včasih pomaga, da uporabimo le en standard. Če vse naprave, ki jih imamo priključene v omrežje, podpirajo isto različico, brezžični usmerjevalnik nastavite tako (če to podpira), da deluje le v tem standardu in se ne »trudi« biti združljiv s starejšimi različicami. Seveda je najbolje, da je ta najnovejša, saj je ta tudi najbolj zmogljiva.
- Naprave, ki podpirajo frekvenčno območje 5 GHz, nastavite, da delujejo v njem, saj je manj zasedeno in je v njem manj radijskih motenj.
- Uporabite varnostni protokol WPA2 s šifriranjem AES. Uporaba protokolov WPA ali WEP ter šifriranje TKIP zmanjšajo hitrost prenosa podatkov. Večina usmerjevalnikov omogoča sočasno uporabo protokolov WPA/WPA2, vendar se, če je le mogoče, odločite le za WPA2. V domačem omrežju uporabite osebni način (PSK).
- V nastavitvah se splača poigrati z nastavitvami kanala, v katerem omrežje deluje, kajti mogoče je, da bo zato omrežje delovalo bolje. V primerih, ko je v vaši okolici več brezžičnih omrežij in vsa delujejo na istem, po možnosti pred nastavljenem kanalu (kanal, ki je bil nastavljen, ko ste usmerjevalnik prinesli domov). Lahko pa se s sosedi tudi dogovorite, na katerem kanalu bo katero omrežje, vendar naj bodo ti kar se da vsaksebi, torej po možnosti ne zaporedni kanali.
- Pri novejših usmerjevalnikih je pomembna nastavitev širine kanala. Ker je hitrost prenosa podatkov odvisna od tega, preverite v nastavitvah usmerjevalnika, ali ga lahko povečate.
- Usmerjevalnika nikar ne postavljajte pod mizo, med električne kable, v električno omarico, v klet, na podstrešje in podobna skrita mesta.
- V osredje stopa standard Wi-Fi 6 (802.11ax), ki razen v dosegu brezžičnega omrežja v vseh drugih laksnostih do nekje izniči potrebo po več brezžičnih točk, saj nudi v primerjavi s starejšimi različicami višje in stabilnejše prenosne hitrosti. Osnova je tehnologija MU-MIMO, ki omogoča, da več uporabnikov hkrati koristi princip več vhodov in več izhodov (MIMO). Dovolj je vedeti, da če v omrežju več uporabnikov hkrati gleda pretočni video, potem usmerjevalnik poskrbi, da imajo vsi primerne in stabilne hitrosti prenosa podatkov.
- Ko nič ne pomaga, je čas za novi usmerjevalnik. Ni slabo, če novi podpira najnovejši standard Wi-Fi 6, kajti ta že v osnovi omogoča višje in stabilnejše hitrosti, toda ravno tako pomembne so zmogljivosti. Vedno izbirajte na podlagi števila naprav, ki so povezane v domače omrežje. Cenovno dostopnejši usmerjevalniki s ceno do 80 evrov imajo manj predpomnilnika ter slabše antene in procesor, zato bo brezžično omrežje delovalo počasneje, ako bo v njem veliko naprav.
Kot vidite je brezžično mreženje dokaj kompleksna zadeva, ki pa jo je mogoče vsaj delno ukrotiti z nekaj posegi. Najprej je treba ugotoviti, kam postaviti opremo, da bo signal kar se da dobro dostopen in ga ne bodo motile fizične prepreke. Potem je treba poskrbeti, da ne pride do prekrivanja kanalov, posebej v gosto naseljenih predelih, kjer do naše naprave seže signal vel omrežij oziroma usmerjevalnikov. Nato je treba ustrezno nastaviti še varnostne protokole in to je tudi bolj ali manj vse, kar lahko storite sami. Za vse drugo bo treba bolj ali manj seči v žep.
Avtor: Marjan Kodelja
