Pozabite za trenutek razločljivost in druge lastnosti monitorja. Najpomembnejša lastnost z največjim vplivom na udobje in zdravje oči je namreč dolžina diagonale – fizična velikost zaslona! Zakaj?
Kakšna je optimalna velikost monitorja?
Nezapisano pravilo trdi, da monitor nikakor in v nobenem primeru ne more biti prevelik. Ne drži najbolj. Če je prevelik in po domače rečeno, med delom tiščite nos v zaslon, to ne more biti dobro. Ne za oči ne za produktivnost. Ekran mora biti predvsem optimalno velik glede na razdaljo gledanja, ki je seveda odvisna od velikosti delovne površine.
Priporočene velikosti monitorja glede na razdaljo:
- do 70 cm razdalje: 24 palcev
- 70–90 cm: 27 palcev
- nad 90 cm: 32 palcev in več
Če imate veliko delovno površino in lahko monitor postavite dlje od sebe, potem je smiselno izbrati večje, kot v nasprotnem primeru. Večji zasloni nad 32 palcev so smiselni le, če omogočajo višjo ločljivost (QHD ali 4K), sicer lahko slika deluje zrnato ali neostra.
Kakšna je prava razdalja do monitorja?
Iztegnite roko (prst) na višini oči in ga počasi približujte. Ste opazili? Bližje je prst, bolj napenjate oči. Zakaj je tako? Ko približujemo prst očem, se te temu prilagajajo, ostrijo sliko, zenici pa se približujeta nosu, da zagotovita prostorsko gledanje. Dlje je objekt, manj oči trpijo.
Težje je natančno odgovoriti na vprašanje, kako to dejstvo prilagoditi postavitvi monitorja. Tu nastopi znanost s tako imenovano razdaljo, pri kateri vid trpi najmanj. Ni pri vseh ljudeh enaka, a povprečju velja, da je 114 centimetrov, kadar opazujemo objekt v višini oči oziroma 89 centimetrov, kadar ga gledamo pod kotom 30 stopinj navzdol.
Če uporabljate očala z dodatkom za bližino (progresivna ali pisarniška), razdaljo ustrezno prilagodite tako, da vam pogled ne povzroča nagibanja glave.
Dlje je ekran postavljen znotraj predlaganih okvirjev, bolje je. Če lahko berete na primer besedilo, potem ni predaleč, če ne, pa je bolje, da povečate črke, kot da ga pretirano približate.
Večina modelov standardnega razmerja stranic najdete v eni od treh dolžin diagonale. 61 centimetrov (24 palcev), 68,6 centimetra (27 palcev) ali 81,3 centimetra (32 palcev). Velik zaslon je sicer na mizi videti impresivno, toda če bo preblizu, bo delo na njem silno neudobno. Obstaja tudi praktični vidik. Slika na zaslonu večjega modela se vam bo zdela slabša od slike na manjšem enake razločljivosti, razen če ga ne oddaljite. Kar ni vedno mogoča. Za večino uporabnikov, ki delajo za pisalno mizo, je 27-palčni monitor s QHD ločljivostjo optimalna izbira, saj ponuja dovolj delovne površine brez pretirane obremenitve oči.
Večji 32-palčni monitor naj bo rezerviran za zahtevnejše, ki nimate težav z »globino« mize in ga lahko postavite na oddaljenost slabega metra in pol.
Iz enakega razloga je 24-palčni poceni monitor primeren za vse z majhnimi delovnimi površinami in finančnimi zmožnostmi. Manjši so poleg vsega tudi cenejši od enako zmogljivih večjih.
Uporabite »roko« za večjo priročnost monitorja
Monitorje, skladne z združljivostjo VESA, lahko po potrebi namestite na bližnjo steno, seveda v primerni višini ali na roko, ki nudi več možnosti prilagajanja. Ne samo levo in desno ter naprej in nazaj, temveč tudi po višini, česar ne omogočajo vsa originalna stojala oziroma noge monitorjev. Ni pa smiselna le zato, da bi na primerno oddaljenost postavili večji zaslon. V takšnem primeru se je bolje odločiti za manjšega.
Ročno nastavljiva višina postaja danes standard tudi pri osnovnih modelih, saj omogoča bolj zdravo držo in lažje prilagajanje različnim uporabnikom.
Kaj pa ultra široki monitorji?
Ugotovili smo že, da je delo na dveh monitorjih bolj produktivno. Toda enako učinek nudijo izredno veliki monitorji. Zanimivi so posebneži, kot je Samsungov monitor Odyssey Ark z diagonalo kar 140 centimetrov (55 palcev). Za večino neprimerno bolj praktičen in cenovno dostopnejši pa so 86,4-centimetrski (34-palčni). Ukrivljeni ultrawide modeli z razmerjem stranic 21:9 in diagonalo 34 palcev (86 cm) so dovolj široki za hkratno odprtje več oken – brez robu sredi zaslona, kot pri dveh monitorjih.
Višina in naklon monitorja
Pri izboru monitorja upoštevajte še pravili višine in nagnjenosti. Stari predlog veleva, da naj bo zgornji rob monitorja na višini oči, da je kot gledanja okoli 15 stopinj navzdol. Nova dognanja kažejo, da je takšen kot dober za oddaljene objekte, za tiste bližje pa je optimalni kot nekje med 20 in 50 stopinjami. Ravno tako je za oči bolje, da je zgornji del nekoliko dlje od oči kot spodnji. Nikakor ne storite nasprotno, četudi se tako znebite odboja svetlobe od površine. Napačen naklon negativno vpliva na položaj vratu, zato je najslabše, če ga postavite nižje od višine oči in ga nato še obrnete navzdol.
Kaj je novega pri monitorjih leta 2025?
Monitorji za leto 2025 prinašajo številne izboljšave:
- Samodejna prilagoditev svetlosti z vgrajenimi senzorji (Ambient Light Sensors)
- Tehnologija za zaščito oči, kot je TUV Low Blue Light Hardware Certification
- Več modelov s frekvenco 120 Hz in več, tudi pri pisarniških monitorjih, za bolj tekoče pomikanje slike
- USB-C povezljivost z možnostjo polnjenja prenosnika
- AI funkcije pri najboljših monitorjih (npr. samodejno optimiziranje kontrasta in barv glede na vsebino)
Zapisal: Marjan Kodelja
