Domače češpljevo žganje – žlahtno, domače žganje, plod »čvešplov« iz starih nasadov. Skrbno izbrani, dozoreli plodovi žgani v prijetno žlahtno  kapljico primerno za vsako priložnost.

DOMAČA ŽGANJA IN LIKERJI
Slovar: »šnops«  ; žganje
»črničev šnops« ; borovničevo žganje
»češplnov šnops«: češpljevo žganje
»Strden šnops« – medeno žganje

Steklenica domačega žganja je zato nadvse primerno darilo za vse priložnosti, s katerim pri gostu vzbudimo občutek naše pozornosti. Še tako trdoživi nasprotniki alkoholnih pijač se ponavadi le ne morejo upreti požirku domačega »šnopsa«.

Požirek dobrega domačega žganja radi ponudimo ob vseh priložnostih ( obiskih, poslovnih pogovorih, kupčijah ter ob slovesnih in žalostnih dogodkih v hiši).
Nekaj domačega šnopsa porabimo v vsakodnevnem gospodinjstvu. Spretne gospodinje znajo pripraviti iz različnih sadežev in zelišč, na katere nalijejo domače žganje, okusne likerje in izvirne napitke.

Zanimivosti:
»Šnops« so kuhali pri vsaki hiši. Glede na vrsto sadja, iz katerega so ga kuhali, ima več imen: hruškov, češplnov, češnjev in črničev šnops (borovničev – črnice so dobile ime po značilni temno modri do črni barvi).

Potek kuhanja žganja:
Ko sadje naberemo, ga spravimo v posodo za drozgo, kjer poteka alkoholno vrenje. Čas alkoholnega vrenja je odvisen od temperature in od vrste sadja.
Posodo (kotel), v katerem bo potekala destilacija, dobro očistimo, vanj vlijemo prevreto drozgo in malo vode ter zakurimo. Ponavadi kurimo z drvmi.
Ko drozga v kotlu zavre, se prične potek destilacije- tekočina se pretvarja v paro, ki prehaja po bakreni cevi skozi posodo, kjer se ohlaja. Čez nekaj trenutkov prikaplja skozi cev prvi destilat – »prunt«.
Ko skuhamo vso drozgo,  opremo dobro očistimo in »prunt« še enkrat destiliramo. Pri tem je zelo pomembno, da kotel segrevamo zelo počasi. Prvo žganje, ki priteče imenujemo »belina« ali cvet. Le-te odstranimo približno od četrt do pol litra, ker je uporabna le za zunanjo uporabo.
Šele pri drugi destilaciji dobimo pravi »šnops«.
Žganje hranimo v dobro očiščeni embalaži, najbolje v steklenicah.

Vrste žganja, katere najbolj pogosto kuhajo na Koroškem:

» Črničev šnops« velja za najboljše žganje, danes ga le še redkokje kuhajo, saj je za 1 liter žganja potrebno nabrati od 18 do 22 kg zrelih črnic (borovnic).
Borovničevo žganje uvrščamo v vrhunski kakovostni razred in ga zaradi značilnega vonja in okusa ne moremo zamenjati z nobenim drugim. Črničev šnops že od nekdaj velja za domače zdravilo, s katerim so preganjali mnoge zdravstvene težave ter celo nekatere bolezni.

Hruškov šnops – hruškovec ima prijetno, a izrazito aromo. Žganje, pripravljeno oz ene vrste hrušk, ponavadi diši kot njen cvet. To je še posebej značilno za šnopse iz omehčanih tepk in ga zato uvrščamo med boljše vrste žganja ( tepkovec).

 »Češplnov šnops« sodi med prvovrstni domači šnops  in je na Koroškem najbolj razširjena vrsta domačega žganja. Za 1 liter šnopsa potrebujemo približno 10 kg češpljev.

»Strden šnops« – medeno žganje kuhajo čebelarji predvsem takrat, ko je v gozdovih obilo mane. Kuhajo ga namreč iz medu, ki v satju hitro kristalizira in ga ni mogoče iztočiti na običajen način. Polne satnice namočijo v večjo količino vode, da se med izluži, nakar pustijo, da sladka voda alkoholno prevre.

Medeno žganje se uvršča v srednji kakovostni razred, čeprav bi ga zaradi plemenite surovine  ( medu) morali uvrstiti v višji razred.
 
+ zlati znak  2004 ( ocenjevanje Ptuj)   
za domače češpljevo žganje,  domači brinjevec

Poreklo: Koroška
Dimenzije:
Rok trajanja:

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!