Moj voziček

Izdelki v vozičku Kol Cena
Skupaj 0,00 €

NA BLAGAJNO

Z veseljem vam svetujemo pri nakupu

tel. 01 43 76 333

V soboto, 24. 9., bo od 23. ure enaA zaradi vzdrževalnih del za nekaj ur nedosegljiva. Obiščite nas ponovno naslednji teden!

E-revija za še ugodnejše nakupe

Bodite prvi, ki boste izvedeli za akcije, razprodaje in novosti na našem trgu.

Vaših podatkov ne posredujemo tretjim osebam. Odnaročite se lahko kadarkoli. Z oddajo naročila soglašate s splošnimi pogoji in politiko varovanja zasebnosti.

Vaša priporočila in ocene

  • Prvič sem pri Vas kupovala, in moje izkušnje so odlične. (Tanja )

  • Po slabi izkusnji oziroma nefleksibilnosti ki sem jo dozivel pri mimovrste sem se odlocil, da puskusam cim vec nakupov opravit pri drugih ponudnikih. Enaa se je izkazal kot odlicna izbira. (Aleš )

  • Z enaa imam že dolga leta zelo dobre izkušnje. Všeč mi je, da imate že tako dolgo koensistentne cene (redko se zgodi, da bi bil v kakšni kategoriji en izdelek malo cenejši od konkurence, drugi pa veliko dražji) in hitre dobavne roke. (Jan)

  • VEČ OCEN

Najbolje ocenjeni komentarji

Podjetni nižajo stroške z nami

Moj voziček

Izdelki v vozičku Kol Cena
Skupaj 0,00 €

NA BLAGAJNO

Poraba papirja kot merilo razvoja informacijske družbe

(objavljeno v DELO IKT, november 2012)

Skrajno neprimerno bi bilo, če bi prispevek o vplivu e-poslovanja na porabo papirja začel z navajanjem tiskane literature, zato sem za dostop do virov uporabil Google. Obenem izjavljam, da za pripravo tega članka nisem ne natisnil ne porabil niti enega samega lista papirja. Za iskalni niz »e-poslovanje poraba papirja« sem v 0,50 sekunde dobil naslednje zanimive odgovore; navajam po vrsti:
- Brezpapirno poslovanje; Klasična knjiga naj bi izumrla; Letna poraba papirja: 280 milijonov ton; Utrujajoče branje na sedanjih zaslonih. Kaj je e-papir?
- Učinek prehoda na elektronsko poslovanje je tudi zmanjšana poraba papirja, tonerjev in energije, kar je v skladu z okoljsko politiko ...
- Podjetja, ki se poslužujejo elektronskega poslovanja so učinkovitejša in cenejša v primerjavi s konkurenco, hkrati pa z bistvenim zmanjševanjem porabe papirja ...
- E-račun je namenjen vsem, ki želite poenostaviti in posodobiti svoje poslovanje ... poslovanje, ki je obenem prijazno do okolja, saj zmanjšuje porabo papirja in ...
- S tem posodobite in poenostavite svoje poslovanje, obenem pa naredite nekaj ... tudi za okolje, saj prispevate k zmanjšanju tiskanja, porabe papirja in transporta. ... V spletni banki se lahko na prejemanje e-računov prijavite s ...
Učinki prehoda na e-poslovanje so torej na kratko: nižji stroški poslovanja, manjša poraba energije, papirja in tonerjev. To je pomembno, saj danes odpadni papir po teži predstavlja kar 35% vseh trdnih odpadkov pred recikliranjem. Seveda pa je vprašanje, ali navedene obljube o zmanjševanju porabe papirja držijo.Kljub temu, da ima že skoraj vsako e-sporočilo na koncu z zeleno barvo pripisano: »Prosimo da upoštevate svojo okoljsko odgovornost preden natisnete to sporočilo in se prepričate ali je to res nujno potrebno«, povprečen spletni uporabnik še vedno natisne vsaj nekaj strani na dan.

In tako, ko na koncu vse skupaj seštejemo in povlečemo črto, dobimo:
- povprečna svetovna poraba papirja na prebivalca je 50 kg
- na Kitajskem je poraba še vedno nizka s 55 kg na prebivalca letno
- povprečna letna poraba papirja v Evropi znaša 220 kg na prebivalca
- največji porabniki papirja so Američani z 288 kg letno na prebivalca
- v Sloveniji smo leta 2010 porabili 185 kg papirja na prebivalca

Najrazvitejše e-ekonomije torej porabijo več in ne manj papirja. Dobavitelji kartuš in tonerjev za brizgalne in laserske tiskalnike v Sloveniji potrjujejo, da poraba zaenkrat še raste.

Podpisano na papirju drži kot pribito
Ali se še spomnite našega svetovnega računalniškega prvaka, ki nas je s to titulo presenetil pred več kot deset leti. Potrdila, ki jih je menda prejel preko spleta je natisnil in odnesel na ministrstvo za šolstvo, kjer so ga za to izdatno finančno podprli. Njegovi sogovorniki so sprejemali njegova natisnjena dokazila kot resnična. O vsem je sproti obveščal javnost. Ta je njegove izjave natisnila. Vse je bilo črno na belem. Na koncu mu je čestital celo predsednik države. A ni bilo resnično. Ali bi mu verjeli, če bi naokrog pošiljal le e-pošto? Skoraj zagotovo ne. On je trdil, da je verjel vsemu, kar so mu poslali organizatorji (seveda v elektronski obliki), a za to, da je prepričal ostale, je uporabil tiskalnik. 
Še vedno verjamemo papirju. Le malokdo ve, še manj pa jih to uporablja v praksi, da naša zakonodaja pisne oblike ne predpisuje več zgolj kot besedila na papirju. Pomembno je, da je na nosilec zapisa mogoče zapisati besedilo in da je to besedilo mogoče kasneje prebrati. Tako enako kot dokumenti na papirju veljajo tudi elektronski dokumenti.
Še bolj pa verjamemo podpisom. Zato ni čudno, da smo med prvimi na svetu dobili zakon o e-podpisu, takratni Center Vlade za informatiko pa je postavil na noge eno prvih Agencij za certificiranje. Predstavljanje z digitalnimi certifikati je postalo običajno v korespondenci z javno upravo in pri bančnem poslovanju, drugje pa …. No ja, še pred nekaj dnevi sem prejel v podpis dogovorjeno pogodbo preko e-pošte z navodilom, da jo natisnem, podpišem in vrnem pošiljatelju nazaj preko telefaksa ali pa jo poskeniram in vrnem preko e-pošte. Naredil sem slednje in tako prihranil vsaj nekaj papirja. Večina podjetij s katerimi sodelujem, še vedno hrani pogodbe v enem ali več izvodih natisnjene na papirju. Poraba papirja je toliko večja, ker ljudje, ki sodelujejo pri pripravi pogodbe s pripombami in predlogi še vedno le te najraje dodajajo direktno na papir in šele potem prepišejo v elektronsko obliko.
Ne gre samo za navado. Resnici na ljubo je papir bolj priročen tako pri pogovoru in usklajevanju za mizo, kot pri prepisovanju. Le redkokdo uporablja dva zaslona ali en širok zaslon, ki omogoča, da na njem istočasno prikazujemo vsaj dva A4 lista. Vse do tabličnih računalnikov je bilo tudi precej bolj preprosto vsebino natisniti na papir in potem papir razgrniti kjerkoli, doma, v preddverju hotela, na letalu, …. Šele tablice in pametni telefoni omogočajo preprosto branje različnih dokumentov kjerkoli in kadarkoli. Žal večinoma samo branje. Za vnos večjega obsega popravkov še vedno potrebujemo računalnik. Papir bo zato še dolgo v uporabi. In ker nas e-poslovanje pravzaprav vsak dan sooča z vedno večjim obsegom razpoložljivih vsebin, je le od nas odvisno, ali se bomo obnašali ekološko in čimmanj uporabljali tiskalnike.

E-račun
Tudi e-računi so področje, kjer smo med prvimi na svetu orali ledino. Pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije smo že pred leti dobili standardno obliko e-računa. Imamo ustrezno zakonodajo, ki pokriva to področje in glede veljavnosti računov, ki jih prejmemo preko e-pošte ali preko SMS sporočil, je vse jasno. Širše uporabe pa ni. Rešitve uporabljajo predvsem podjetja, ki ponujajo e-storitve, medtem ko je večina ostalih še vedno na papirju. Ponudniki rešitev za poslovanje z e-računi se trudijo in trudijo, pa ne gre. Elektronska izmenjava podatkov med podjetji ni zaživela. V najboljšem primeru si podjetja izmenjujejo dokumente preko e-pošte v .pdf formatu.
Na EnaA.com, največjem slovenskem trgovcu na spletu, še vedno pošiljajo tiskane račune. Razlog je preprost. Na eni strani je strošek tiskanja računa, katerega lahko brezplačno priložijo pošiljki in skupaj z njo pošljejo kupcu, na drugi strani pa strošek hranjenja e-računa za obdodbje petih do desetih let. Potrošniki praktično nimajo možnosti, da bi e-račune hranili sami, zato mora to zagotoviti prodajalec. Obenem mora prodajalec vsakemu kupcu zagotoviti enostaven dostop do njegovih e-računov. Še en primer zakonodaje, ki zaostaja za življenjem. Račune, ki jih potrebujejo, imajo kupci raje natisnjene in zbrane na kupu pri sebi doma. Vsekakor je to za kupce bolj praktično in zanesljivo kot iskanje e-računov pri vsakemu prodajalcu posebej, za prodajalce pa ceneje. Strošek e-računa skozi njegovo celotno življenjsko obdobje lahko namreč hitro naraste na nekaj evrov. Pri nekaj sto tisoč računov letno na EnaA.com je to precej denarja. Papir je cenejši, enostavnejši in predvsem bolj zaželjen pri kupcih. Zato, da bomo kot država res zagotovili pogoje za e-poslovanje, kjer e- pomeni tudi ekološko, ne samo elektronsko, bo potrebno narediti naslednje korake, predvsem poenostaviti zakonodajo in jo približati dejanskim potrebam tako podjetij kot kupcev ne pa zgolj preslikati izkušenj iz papirnatega sveta v elektronski.

Embalaža
Vse večji obseg nakupov preko spleta povečuje tudi porabo embalaže, ki danes predstavlja že 41% porabe vsega papirja. Kupci, ki kupujejo preko spleta sicer s tem pripomoreju k zmanjšanju izpusta CO2. Običajno so namreč naši nakupi danes povezani z vožnjo z avtomobilom do najbljižjega nakupovalnega centra. Preprost izračun pokaže, da je število prevoženih kilometrov pri dostavi na dom nižje od števila prevoženih kilometrov vsakega posameznega kupca do trgovine. Še več, prodaja preko spleta omogoča tudi zmanjševanje števila vmesnih skladišč in lokacij, kar je zaradi nižjih stroškov v intereseu vseh trgovcev. Na srečo je to tudi hitrejše in okolju prijaznejše. Manj prelaganj pa pomeni tudi manj papirja. No ja, rast porabe papirja za embalažo še vedno ostaja. Mogoče bi bilo prav, da tudi zmanjševanje porabe papirja tako kot upravljanje z izpusti toplogrednih plinov, sprejmemo kot eno izmed mednarodnih meril za ocenjevanje solidnosti izdelkov in storitev.

E-poslovanje
Skrb za okolje je način sodobnega življenja in obnašanja. Zato je prav, da e-poslovanje sprejmemo tako kot elektronsko kot tudi ekološko poslovanje. Zbrani podatki o porabi paprirja po državah kažejo, da je v sodobnih okoljih, kjer je e-poslovanje najbolj razširjeno,  pooraba papirja najvišja. Res pa je, da gre za okolja, ki močno odstopajo tudi po obsegu poslovanja. Več posla, več papirja. Nobenega dvoma ni, da se poraba ne bo zmanjšala sama od sebe ali zgolj z večjim obsegom e-poslovanja. Zato je potrebno narediti nekaj več!